OPIS:
O sušenju sadja je pisal že Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689. Ob obilnih letinah je bilo treba sadje predelati na vse načine, saj se je svežega prodalo le omejene količine. Danes je domače sušeno sadje priboljšek, ki odraža pozitiven odnos do življenja. V sušenem sadju je visoka koncentracija sladkorjev, mineralov, in drugih hranilnih snovi, zato ima veliko prehransko vrednost. V Brkinih se ponašajo s tradicijo sušenja sadja - brkinska tradicija so sušene češpe, jabolčni krhlji in sušene hruške tepke. Ob obilnih letinah so sadje predelovali na različne načine: v suho sadje, žganje, jabolčni kis. Svežega sadja se je prodalo le omejene količine. Sušeno sadje je bilo priboljšek v dolgih zimskih večerih in tudi malica šolarjev. Po drugi svetovi vojni je tradicija sušenja sadja zamrla, za viške sadja je bilo slabo poskrbljeno. Po letu 1980 je domače suho sadje spet postalo zanimivo in iskano. Fige so značilno sadje Slovenske Istre. Figov hlebček je »istrska ozimnica«. Mletim posušenim figam dodajo svež sok iz grozdnih jagod, naredijo gosto maso in oblikujejo hlebčke. Hlebčke na rahlo povaljajo v moki, položijo na figove liste, prekrijejo z lovorovimi listi in jih sušijo na soncu en teden. Tako fige ohranijo svoje naravne sestavine in postanejo odličen prigrizek za zimske dni.